V astronomiji je razvoj zvezd niz sprememb, ki jih zvezda med svojo »življenjsko potjo« preživi, med milijoni ali milijardami leti, ko oddaja v medzvezdni prostor elektromagnetno valovanje. Med tem časom se zvezda korenito spremeni. Razvoja zvezd ne moremo proučevati z opazovanjem cikla ene same zvezde, temveč z opazovanjem številnih zvezd na različnih točkah svojega »življenjskega cikla«, in z uporabo računalniških simulacij, ki simulirajo zgradbo zvezde.

Sonce je edina zvezda in glavno telo našega Osončja. Planet Zemlja in njeni sestrski planeti, tako drugi zemeljski planeti kot plinski velikani, krožijo okrog Sonca. Druga telesa, ki krožijo okrog Sonca, so še asteroidi, meteoroidi, kometi, čezneptunska telesa je oddaljeno približno 150 milijonov kilometrov (ena astronomska enota) in je daleč najsvetlejše telo na nebu, z navideznim sijem -26,73. Sonce skupaj z Osončjem trenutno potuje skozi Krajevni medzvezdni oblak v Orionovem kraku krajevne Galaksije približno 24.000–26.000 svetlobnih let od središča galaksije, ki ga obkroži enkrat na 225–250 milijonov let.
V spektralni razvrstitvi zvezd Sonce uvrščajo med zvezde glavnega niza, tip G, sodeč po elektromagnetnemu spektru, ki ga oddaja. Neformalno ga označujemo tudi kot rumeno pritlikavko, saj je mnogo manjše od največjih zvezd v vesolju, in vidni del svetlobnega spektra je najmočnejši v rumeno-zelenem delu. V resnici je njegova barva bela, vendar lahko zaradi sipanja modre v Zemljinem ozračju dobi rumen odtenek. Njegov absolutni izsev je +4,83, s čemer je svetlejši od 85 % zvezd v naši galaksiji, večina od katerih so rdeče pritlikavke.
Naše sonce je velikanska vrteča se krogla žarečih plinov. Sestavljena je iz vodika (73,5 %) in helija (24,9 %), sledov kisika, ogljika in drugih elementov. Sončeva površina ni gladka ampak podobna brbotajočem kotlu žarečih plinov. Od časa do časa se z njegove površine odlepijo loki (izbruhi). Preko več let se pojavljajo in izginevajo hladnejše temne lise (Sončeve pege), ki nastanejo ko silnice magnetnega polja prebadajo fotosfero.
V samem središču Sonca je sredica, ki ima 15 milijonov stopinj Celzija. Energija, ki zaradi zlivanja jeder sprosti v sredici, prehaja skozi sevalno plast v konvektivno plast. Od tod vroči plini privrejo na površje, kjer se ohladijo in potonejo. Energija doseže fotosfero, nato pa seva navzven skozi Sončevo atmosfero.Sončev mrk nastane, ko ležijo Sonce, Luna in Zemlja na premici, v točno tem vrstnem redu. Gledano z Zemlje je Luna pred Soncem in tako je zakrita celotna svetloba s Sonca ali le del nje. Sončev mrk je zelo redek nebesni pojav, a vendar eden najbolj veličastnih. Natančneje ločimo popolne mrke, pri katerih Luna zakrije celotno Sončevo ploskev, delne mrke, pri katerih je zakrit le del, in kolobarjaste mrke, pri katerih luna zakrije le srednji del Sončevega površja.